Začetna faza; začetno raziskovanje konceptov
(15 min.)

• D
• Di
• MU

Priprava

• Pripravite projektor za videoposnetek (M1).
• Pripravite zadostno število kopij M2 in M3.
• Za raziskave v majhnih skupinah so pripravite internetni dostop.

Izvedba

• Korak 1 Kot uvod v temo pokažite videoposnetek "Vključevanje oseb s posebnimi potrebami", ki ga je pripravila organizacija ACT Alliance (M1). Videoposnetek je v angleščini, vendar so na voljo samodejni podnapisi v različnih jezikih.
• Korak 2 Učenci in učenke prejmejo prepis videoposnetka za lažje razumevanje dogajanja.
• Korak 3 Učenci in učenke povzamejo vsebino videoposnetka.
• Korak 4 Učence in učenke vprašajte za njihovo mnenje o tem, kaj pomeni vključevanje in kaj lahko vsi storimo, da bo delovalo. Cilj je, da učenci spoznajo, da je vključevanje naloga vseh članov družbe, in da zahteva spremembe v ustaljenih strukturah. Na tablo zapišite ključne ideje in vprašanja.
• Korak 5 Učence in učenke prosite, naj razmislijo o vsem, kar so videli v svojem okolju in vsakdanjem življenju in kar po njihovem mnenju predstavlja "inkljuzijo", ter naj opredelijo izkušnje, ki so jih imeli v zvezi s to temo.

Prehod v delovno fazo
(5 min.)

• Di

• Pri prehodu v naslednjo fazo učne ure učence in učenke pozovite, naj pomislijo na primere znanih invalidnih oseb.
• Učna pričakovanja: vključiti morate mnenja učencev in učenk in zagotoviti, da razprava ostaja povezana z njihovim življenjskim svetom.
• Naslednja faza vključuje biografsko delo o znanih osebah s posebnimi potrebami, katerih življenja predstavljajo izhodišča za vprašanja, povezana z vključevanjem.

Delovna faza
(25 min.)

• SD

• Korak 1 Razdelite delovni list o znanih osebnostih (M3) in razred razdelite v manjše skupine.
• Korak 2 Po branju življenjepisov osebnosti, predlaganih v delovnem listu, vsaka skupina izbere eno ali pa pripravi svoj predlog.
• Korak 3 Poskrbite za to, da vsaka skupina dela z življenjepisom druge osebe.
• Korak 4 Skupine opravijo spletno raziskavo o izbrani osebnosti in pripravijo dvominutno predstavitev, v kateri drugim povedo, kdo je ta oseba in kaj so se naučili o njenem življenju, zlasti o stvareh, ki so jih presenetile. Če učenci potrebujejo več časa, lahko delo na predstavitvi končajo na začetku naslednje ure.
• Korak 5 Predstavitve bodo potekale v naslednji učni uri.

Delovna faza
(10 min.)

• SD

Priprava

• Na voljo je tabla ali bela tabla za beleženje zapiskov celotnega razreda.

Izvedba

• Skupine imajo nekaj časa, da dokončajo svoje predstavitve.

Prezentacije učencev
(15 min.)

• PU

• Vsaka skupina na kratko predstavi izbrano osebnost.

Beležka

• Razredu lahko razložite, da se invalidnost pojavlja v različnih oblikah, vključno s telesnimi, gibalnimi, socialnimi in čustvenimi, senzoričnimi, kognitivnimi in psihološkimi težavami.

Krepitev pridobljenih znanj
(20 min.)

• Di
• MU

• Korak 1 Razred prosite, naj primerjajo različne osebnosti, o katerih so slišali.
• Korak 2 Začetek razprave:
  • Je kaj posebnega, kar opazite, ko primerjate te ljudi? Ali obstajajo dejavniki, ki so vsem njihovim zgodbam skupni?
  • Ali menite, da ti primeri predstavljajo uspešno vključevanje? Če je tako, zakaj? Če ne, zakaj ne? Kako je po vašem mnenju videti "uspešna inkluzija"?
• Korak 3 Na tablo zapišite ključne točke in vprašanja.

Delovna faza
(10 min.)

• UP

Priprava

• Pripravite zadostno število kopij M4.

Izvedba

• Korak 1 Razložite, da se bo učna ura osredotočila na določene izraze, ki se v vsakdanjem življenju bežno uporabljajo kot žaljivke, in na to, kako se ljudje počutijo, ko so ti izrazi usmerjeni proti njim.
• Korak 2 Razdelite izvode intervjuja z Raulom Krauthausnom (M4) in prosite učence in učenke, naj sami tiho preberejo prvi del intervjuja.

Razprava in začetno raziskovanje novih konceptov
(20 min.)

• Di
• MU

• POskrbite za to, da učenci in učenke ne bodo prebrali celotnega intervjuja. Ko vsi učenci končajo z branjem prvega dela intervjuja, sprožite razpravo v celotni skupini.
• Začetek razprave:
  • Povejte nam, kaj menite o tem citatu iz intervjuja: "Če uporabljamo besede, kot so 'prizadet' [v izvirnem posnetku: behindert] [...], potem ne razumemo vedno, da ima jezik lahko neverjetno moč, in samo s tem, da nenehno uporabljamo te besede in zmanjšujemo njihov pomen, mislim, da prizadenemo več ljudi, kot nameravamo. (Raul Krauthausen)
  • Kaj menite vi? Ali uporabljate takšne besede?
  • Ali se lahko spomnite še kakšnih drugih besed, ki bi jih ljudje lahko čutili kot diskriminatorne (na primer "spastičen")?¹
• Učna pričakovanja
  • Številni izrazi, ki jih bodo učenci uporabili prostovoljno, imajo žaljiv in diskriminatoren učinek na ljudi, proti katerim so usmerjeni. Vaša naloga je, da skupino ozavestite o moči besed in jo spodbudi h kritičnemu razmisleku o uporabi jezika.

Druga faza razprave; Krepitev pridobljenih znanj
(15 min.)

• UP
• Di
• MU

• Korak 1 Izberite učence in učenke, ki bodo prebrali drugi odlomek iz intervjuja, ali pa ga preberite sami.
• Korak 2 Skupaj z razredom razmislite o odlomku.

Učna pričakovanja

• Učencem in učenkam bi moralo postati razvidno, da se invalidi med seboj razlikujejo, tako kot vsi ostali - niso homogena množica. Za polno sodelovanje v družbenem življenju lahko uporabljajo in morajo uporabljati različne možnosti. Neinvalidi imajo posebno vlogo pri odpravljanju ovir za invalide, da jim omogočijo pravice do sodelovanja. Vsakdo lahko in mora razmisliti o jeziku, ki ga uporablja, ter se zavedati in izogibati uporabi besed in besednih zvez, ki bi lahko prizadele, užalile ali ponižale druge.
• Na tej točki morate ponovno poudariti, da se "invalidnost" pojavi, ko je nekdo diskriminiran in prikrajšan s strani okolice in družbe; preden se to zgodi, ima oseba preprosto težave ali omejitve na določenem področju ali področjih. Za vključevanje ni odgovorna samo oseba z "invalidnostjo", temveč je to stvar celotne družbe. Vendar pa je za doseganje vključujočega sveta treba odpraviti ovire - tako fizične (na primer v arhitekturi stavb) kot procese izključevanja, ki se začnejo z izključevanjem drugih v našem razmišljanju. Samo doseganje pravic ne more ustvariti vključujoče družbe; mediji, delodajalci, šole in tako naprej morajo odigrati svojo vlogo - tako kot tudi vsak od nas.

Uvodna faza
(5 min.)

• UP

Priprava

• Pripravite zadostno število kopij M5-M8 za delo v skupini. Preberite gradivo, da boste lahko odgovorili na morebitna vprašanja učencev in učenk.
• Skupine imajo na voljo internetno povezavo za spletno iskanje.

Izvedba

• Korak 1 Razložite, da bo učna ura potekala v znamenju kritičnega razmisleka o nedavnih predstavitvah in zgodbah o invalidih. Razred razdelite v štiri skupine, od katerih vsaka obravnava drugo predstavitev (knjigo, film, televizijsko serijo). Učenci in učenke lahko podajo tudi predloge za analizo.
• Korak 2 Na kratko predstavite protagoniste, ki so obravnavani v vsakem od delovnih listov (M5-M8).

Beležka

• Priporočljivo je, da na tej stopnji ne omenjate posebne oblike pripovedi (televizijska serija, film, knjiga), saj bi te informacije lahko neupravičeno vplivale na izbiro teme s strani učencev.

Učna pričakovanja

• Namen vaje je podpreti kritično presojo in medijsko pismenost učencev.

Delovna faza
(40 min.)

• SD

• Korak 1 Navedite naslove delovnih listov, ki jih bodo učenci in učenke zdaj obravnavali, ne da bi omenil_a, za kakšno vrsto predstavitve gre (knjiga, film itd.). Vsaka skupina navede svojo prvo in drugo prednostno temo, vi pa ustrezno razporedite gradiva.
• Korak 2 Skupine opravijo dodeljene naloge in pripravijo kratko predstavitev.

Prezentacije učencev; Krepitev pridobljenih znanj
(30 min.)

• PU

Priprava

• Pripravite tehnično opremo, ki jo bodo različne skupine potrebovale za svoje predstavitve.
• Pripravite zadostno število kopij M9.
• V pripravah na uro preberite osnovne informacije o videoposnetku v M9 tukaj.
• Pripravite računalnik z dostopom do interneta in projektor za videoposnetke.

• Korak 1 Vsaka skupina učencev pripravi kratko predstavitev (največ 5 minut) o nalogah, s katerimi so se ukvarjali pri prejšnji uri.
• Korak 2 Na tablo zapišite pomembne skupne dejavnike in razlike med pripovedmi in predstavitvami. Vprašanja, o katerih se odloči razpravljati, lahko vključujejo navidezno pripovedno podobnost med filmoma Me Before You in The Intouchables, ki se ob podrobnejšem pregledu umakne nasprotju med sporočili, ki jih posredujeta oba filma, in okoliščinami njunega nastanka.
• Korak 3 Spoznanja, ki izhajajo iz te naloge, morajo vključevati naslednje točke:
  • Tudi v današnjem času so invalidi le redko vidni v kulturnih produkcijah, način, kako jih te prikazujejo, pa je zelo različen.
  • Sporočila, ki jih posredujejo te kulturne produkcije, se prav tako zelo razlikujejo; od prikazovanja realističnih življenjskih svetov do prikazovanja trpljenja in drugih negativnih konotacij invalidnosti.
  • Splošno načelo je, da je stopnja sodelovanja invalidov pri ustvarjanju upodobitve sorazmerna s stopnjo njene avtentičnosti.
  • Kulturna produkcija ter vsakodnevni pogovori in dejanja se morajo izogibati nespornemu in nepremišljenemu "govorjenju o" invalidih, temveč morajo zagotavljati "govorjenje z" invalidi (v obeh pomenih besedne zveze - biti v dialogu z invalidi in biti skupaj z njimi ter jih podpirati).

Zaključna faza
(20 min.)

• UP
• Di
• PU

• Korak 1 Preidite na zaključno fazo učne ure, ki obravnava primer s politično referenco, da bi olajšal kritično obravnavo trenutnega koncepta vključevanja in obstoječih podob o invalidih v današnjih družbah. V tem delu lekcije je uporabljen govor Meryl Streep na podelitvi zlatih globusov leta 2017, zlasti njeno sklicevanje na kontroverzni incident, v katerega je bil vpleten Donald Trump. Kot osnovno branje priporočamo ta članek.
• Korak 2 Pokažite videoposnetek govora (M10).
• Korak 3 Učenci in učenke imajo nato priložnost, da se o tem pogovorijo.
• Korak 4 Začetek razprave:
  • Ali menite, da bi morale znane (nepolitične) osebnosti izražati politična mnenja?
  • Kakšno je trenutno stanje vključevanja invalidov v vaši državi? Kako učinkoviti/uspešni so bili po vašem mnenju dosedanji procesi vključevanja v vaši državi?
  • Ste v medijih ali drugih kulturnih produkcijah opazili kakšne upodobitve invalidov? Kakšne so bile?
  • Ali obstaja razlika med "imeti invalidnost" in "biti invalid"?

Beležka

• Pomembno je, da na tem mestu ponovno poudarite, da je prikrajšanje invalidov s strani posameznikov in družbe, ki jih obkrožajo, tisto, zaradi česar je status "invalida" nastal kot stanje, v katerega nekoga spravijo drugi. Vključevanje ni naloga samo invalidov, temveč celotne družbe. Če naj bi bila uspešna, bo treba premagati vse vrste ovir - od fizičnih v grajenih okoljih do tistih v glavah ljudi. Te naloge ni mogoče opraviti zgolj z zakonsko ureditvijo pravic; bistvenega pomena je dejavno sodelovanje naših družbenih sistemov - delodajalcev, šol, medijev in tako naprej - ter vsakega od nas, invalidov in neinvalidov.

Zaključek lekcije
(10 min.)

• UP
• MU

• Korak 1 Učno uro zaključite s citatom novinarja Jonasa Karpa, ki ga zapišite na tablo: "Invalidnost osebe je del njene identitete. Identitete ne moreš igrati."
• Korak 2 Razred povabite, da izrazijo svoje misli in stališča o citatu.

Uvod
(5 min.)

• UP

Priprava

• Pripravite zadostno število kopij M9.
• Pripravite opremo za predvajanje videoposnetka (M10).

Izvedba

• Korak 1 Razredu povejte, da bo naslednja ura imela drugačen poudarek kot prejšnja ura, v kateri so obravnavali diskriminatoren ali žaljiv jezik, ki ga nekateri ljudje uporabljajo, ko govorijo o osebah s posebnimi potrebami. V predstavitvah invalidov, ki so jih učenci preučevali, so se na različnih mestih omenjale "oznake" za invalide, način, kako invalidi govorijo o sebi, in ponos na identiteto, katere osrednja značilnost je invalidnost. Mladi gluhi, prikazani v posnetku Switched at Birth, so na primer ponosni na pripadnost skupnosti gluhih in svojo izgubo sluha obravnavajo pozitivno. Kdaj je označevanje ljudi - njihovo razvrščanje v kategorije - v redu? Ali je to sploh kdaj v redu? In ali je samooznačevanje - na primer opredelitev kot LGBTQIA+ ali kot del skupnosti invalidov - drugačno od tega, da te kot drugačnega označijo ljudje zunaj te skupnosti?

Beležka

• Označevanje in drugačnost ustvarjata meje in procese vključevanja in - večinoma - izključevanja. Glede na to je delovni list osredotočen na razmišljanja posameznikov o samooznačevanju in samoidentifikaciji v njihovem življenju, vključno z intersekcijskimi identitetami.
• Koncept festivala ponosa izhaja iz gibanja za državljanske pravice LGBTQ oseb v ZDA ob koncu 60. let prejšnjega stoletja. Danes gre pri "ponosu" za potrjevanje in praznovanje lastne identitete. Koncept so prevzeli ljudje, ki se opredeljujejo kot pripadniki različnih skupin; poleg LGBTQ ponosa obstajata tudi "Disability Pride" (ponos na invalidnost) in "Deaf Pride" (ponos gluhih oseb).

Delovna faza; Krepitev pridobljenih znanj
(25 min.)

• ID

• Korak 1 Razdelite izvode delovnega lista (M9), ki vsebuje razdelek, v katerem učenci razmislijo o svojih razmišljanjih in pogledih.
• Korak 2

  Učenci in učenke sami predelajo delovni list.

  Beležka

  • Nekateri učenci lahko več časa posvetijo informacijam o gibanju ponosa na invalidnost in njegovem pomenu, drugi pa se bolj osredotočijo na svojo identiteto. To pomeni, da ni nujno, da vsi učenci odgovorijo na vsa vprašanja.

Krepitev pridobljenih znanj
(10 min.)

• Di
• MU
• UP

• Korak 1 Sledi razprava celotnega razreda o izbranih vidikih vprašanj/nalog iz M9.
• Korak 2 Začetek razprave:
  • Ali se vam je zdelo enostavno poimenovati identitete (vključno z večplastnimi/intersekcijskimi), ki so si jih zase izbrale osebe na delovnem listu? Z drugimi besedami, ali ste lahko ljudi (in sebe) umestili v različne razsežnosti raznolikosti?
  • Katere razsežnosti raznolikosti so pomembne za vaše življenje in katere ne?
  • Vas moti, da ti vidiki raznolikosti vplivajo na vaše življenje?
  • Kaj po vašem mnenju pomeni ponos na invalidnost (disability pride)?
  • Ali vidite kakšne povezave ali reference z drugimi gibanji ponosa in identitetami?
• Korak 3

  Poskrbite za to, da učenci in učenke v razpravi sodelujejo spoštljivo in ne omalovažujejo drugih.

  Beležka

  • Med razpravo morate dosledno upoštevati in poudarjati, da lahko učenci sami izbirajo, ali in v kolikšni meri bodo sodelovali, zlasti ko gre za razkrivanje misli, ki izhajajo iz njihove samorefleksije. Poskrbite, da učenci in učenke razumejo, da samooznačevanje in identifikacija z določeno skupino nista obvezna in da pri tem nihče ne more ravnati "pravilno" ali "napačno". Obstaja veliko razlogov za in proti opredelitvi do določene skupine. To lahko na primer nekomu pomaga razviti in potrditi svojo identiteto, lahko pa tudi omejuje njegovo samouresničevanje (to se lahko zgodi na primer pri identiteti LGBTQIA+) ali njegovo dojemanje drugih. Vsakdo ima pravico, da o teh vprašanjih odloča sam, nihče ni nikomur dolžan razlagati svoje odločitve ali se glede tega opravičevati.

Zaključek lekcije
(5 min.)

• UP

• Korak 1 Učno uro zaključite tako, da učence opomnite, da je lahko invalid ponosen na svojo invalidnost kot na del svoje identitete, čeprav mu lahko občasno povzroča težave in problematične izkušnje. To pomeni "ponos na invalidnost".
• Korak 2 Pokažite videoposnetek "Ponos", ki obravnava samosprejemanje, identiteto in ponos na to identiteto ter posreduje sporočilo, ki potrjuje in daje moč. (Podnapisi k videoposnetku so na voljo v različnih jezikih). S tem enoto zaključite z odločnim in spodbudnim sporočilom.