Uvod
(20 min.)

• D
• Di

»Razvrsti svoje zadeve«

Da bi spoznali, da je globalizacija tudi del njihovega življenja, učenci natančneje spoznajo proizvode, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju,

Cilj

• Učenci lahko prepoznajo posledice globalizacije tudi v svojem vsakodnevnem življenju in hkrati opišejo osnovne lastnosti globaliziranih proizvodov.

Priprava

• Zemljevid sveta
• 1 kopija slik »Globalizirani proizvodi«
• 1 kopija informativnega lista »Globalizirani proizvodi«
• Prazne kartice (po potrebi)

Izvedba

• Korak 1 Z učenci sedete v krog. V sredino položite zemljevid sveta in okrog njega razvrstite slike »Globalizirani proizvodi«.
• Korak 2 Skupaj se pogovorite o slikah. Učence vprašajte na primer:
  • Ali ima proizvod v vašem vsakdanjem življenju kakšno vlogo? Če je odgovor pritrdilen, pojasnite, kakšno vlogo ima.
  • Zakaj je to »globalizirani proizvod«?
  • Kaj menite, kje je bil proizvod pridelan oziroma izdelan?
• Korak 3 Učenci naj slike drugo za drugo položijo na del svetovnega zemljevida (celino, državo, regijo), za katerega predvidevajo, da je kraj izvora proizvoda. Upoštevajte, da so lahko pravilni različni odgovori, in opozorite na to tudi učence. Posredujte učencem še druge podatke o proizvodu (glejte informativni list »Globalizirani proizvodi«). Če je potrebno, naj učenci na prazne kartice napišejo še druge globalizirane proizvode in jih uvrstijo na svetovni zemljevid.
• Korak 4 Z učenci si oglejte zemljevid in razporeditev fotografij ter se z njimi pogovorite o možnih vzrokih za globalizacijo vsakodnevnih proizvodov in njene posledice.

Glavni del + razprava
(25 min.)

• D
• SD

Kratka zgodovina globalizacije

Z učenci se bolj natančno poglobite v zgodovino globalizacije s pomočjo kartic, ki prikazujejo zgodovinski razvoj na področjih komunikacij in transporta.

Cilj

• Učenci lahko globalizacijo obrazložijo kot intenziviranje in pospeševanje prepletenih povezav, ki so nastale na podlagi razvoja na področjih komunikacij in transporta.

Priprava

• 1 kopija kartic »Komunikacija in transport«
• 1 kopija informativnega lista »Komunikacija in transport«
• Risba diagrama na tabli (predlogo glej na informativnem listu »Komunikacija in transport« )

Izvedba

• Korak 1 Z informativnega lista »Komunikacija in Transport«preberite opis prve kartice »Komunikacija« in učenci naj uganejo iskani predmet. Prosite učenca, ki je pravilno odgovoril, naj stopi pred ostale in s pomočjo razreda uvrsti predmet na diagramu na pravilno mesto v časovnici. Ob tem učenec pritrdi ustrezno kartico na tablo. Ponovite to z vsemi karticami iz sklopa »Komunikacija«.
• Korak 2 3 učenci naj s pomočjo razreda pravilno razvrstijo kartice »Transport« in jih pritrdijo na tablo.
• Korak 3 Razložite učencem rezultate vaje. Ena od možnih razlag je, da razumemo globalizacijo kot intenziviranje in pospeševanje prepletenih povezav. Pogovorite se z učenci o tem, kakšne posledice ima ta razvoj na njihovo osebno življenje.

Uvod
(25 min.)

• UP
• DN

Ekonomske dimenzije globalizacije: »Zgodovina stvari«

Današnje gospodarstvo je globalizirano. Kako deluje in kakšni izzivi pri tem nastajajo, nam kaže »Zgodovina stvari«.

Cilj

• Učenci lahko razložijo linearni sistem materialnega gospodarstva in njegove izzive ter povezave med potrošniškimi odločitvami in odvisnostmi.

Priprava

• Računalnik, povezan z internetom, in projektor za prikaz videoposnetka »Zgodovina stvari« (21:20 min).

Izvedba

• Korak 1 Kratki video "Zgodba o stvareh".
• Korak 2 Učence prosite, naj podajo kratke povratne informacije o videoposnetku. Naloge, kot so:
  • Povejte, kako vam je bil videoposnetek všeč in zakaj.
  • Povzemite ključno sporočilo in/ali točke videoposnetka.
  • Zberite probleme, povezane z linearnim sistemom materialnega gospodarstva, in njegove možne alternative.

• Domača naloga (neobvezno): Watch one of the following videos:
  • Zgodovina rešitev
  • Zgodovina ustekleničene vode
  • Zgodovina kozmetike

Glavni del + razprava
(20 min.)

• D
• MU

Moj globalizirani svet

Sociokulturna globalizacija je obogatitev vsakodnevnega življenja. Pogosto pa ne opazimo, da stojijo za tem ljudje, ki imajo svoje lastne življenjske izkušnje.

Cilj

• Učenci lahko na osnovi svojega lastnega življenja opišejo različne vidike globalne socialne nepravičnosti in obrazložijo sociokulturno raznolikost kot obogatitev.

Priprava

• ena kopija delovnega lista »Moj zemljevid sveta« na učenca za skupno premišljevanje
• ena kopija delovnega lista »Od kod prihaja ...?« na učenca
• barvni svinčniki

Izvedba

• Korak 1 Razdelite delovne liste »Moj zemljevid sveta« in »Od kod prihaja ...?« ter pisala in barvne svinčnike, če je potrebno.
• Korak 2 Učenci naj odgovorijo na vprašanja (ali izbor vprašanj) z delovnega lista »Od kod prihaja ...?«, po možnosti tudi s pomočjo interneta (pametnega telefona ali računalnika). Poudarite, da se odgovori ne nanašajo samo na države, temveč tudi na regije ali mesta. Na delovnem listu »Moj zemljevid sveta« naj učenci v skladu s svojimi odgovori pobarvajo ali osenčijo države oziroma regije in mesta ter jih označijo.
• Korak 3 Obesite tudi dodaten delovni list »Moj zemljevid sveta«. Naj vsak od učencev s svojega osebnega zemljevida sveta izbere državo, regijo ali mesto, predstavi svojo izbiro (»Zakaj je za mene posebej pomembna«) ter jo pobarva ali osenči. Na koncu nastane skupen zemljevid sveta.
• Korak 4

  O rezultatih se z učenci pogovorite in jih interpretirajte. Na novo odkrite povezave in spremljajoče misli se bodo tako bolj vtisnile v spomin in lahko jih bo primerjati. Dodajte še naloge, na primer:

  • Naštejte spoznanja, ki jih lahko razberete na skupnem zemljevidu sveta.
  • Katere skupne značilnosti/razlike lahko ugotovite med posameznimi zemljevidi sveta?

  Možna interpretacija je, da kljub mnogim pisanim lisam vseeno prevladujejo bele lise. Naša globalizacija je večinoma globalizacija severa, globalizacijo juga pa zaznavamo kot podrejeno dogajanje.

  Učence lahko še kaj vprašate ali jim date še kakšno nalogo, na primer:

  • Ali imajo v našem globaliziranem svetu meje sploh še kakšen pomen?
  • Kako bi svet izgledal brez globalizacije? Opišite svoje ideje.
  • Izberite skupine ali družbe, ki v globalizaciji ne sodelujejo.

Uvod
(15 min.)

• D

Polno vedro vode

Voda ni samo voda. Koliko (oziroma kako malo) čiste pitne vode je človeštvu na razpolago?

Cilj

• Učenci lahko raziščejo, koliko čiste pitne vode je človeštvu sploh na voljo.
• Učenci se seznanijo z globalnimi posledicami visoke porabe vode.
• Učenci se seznanijo z neenako razdelitvijo čiste vode.

Priprava

• ena kopija delovnega lista »Polno vedro vode« na učenca

Izvedba

• Korak 1 Razdelite delovne liste »Polno vedro vode«. Učenci naj obarvajo vedro vode po navodilih na delovnem listu.
• Korak 2 Z učenci se pogovorite o pobarvanem vedru vode. Vprašajte na primer:
  • Kaj vam kaže vedro?
  • Ali ste ta rezultat pričakovali? Zakaj (ne)?
  • Pisala (po potrebi)

Glavni del + razprava
(30 min.)

• D

Virtualna voda

Virtualna voda? Še nikoli slišali! Koncept virtualne vode pokaže učencem, koliko vode je v resnici potrebno za proizvodnjo nekaterih izdelkov.

Cilj

• Učenci lahko razložijo koncept virtualne vode in utemeljijo, zakaj potrošniško obnašanje na globalnem severu vpliva na onesnaževanje vode na globalnem jugu.

Priprava

• ena kopija delovnega lista »Virtualna voda« na učenca

Izvedba

• Korak 1 Razdelite delovne liste »Virtualna voda«. Učenci naj preberejo besedilo, pojasnite jim morebitna vsebinska vprašanja, nato pa naj začnejo z igro razvrščanja.
• Korak 2 Rešite igro razvrščanja:
  • 1 zavitek čipsa: 180 l
  • 1 jabolko: 70 l
  • 1 čokoladna ploščica: 2.000 l
  • 1 jajce: 200 l
  • 1 liter mleka: 1000 l
  • 1 svinjski zrezek: 1.200 l
  • 1 list recikliranega papirja: 100 ml
  • 1 računalnik: 20.000 l
  • 1 par usnjenih čevljev: 8.000 l
  • 1 avtomobil: 400.000 l
  • 1 majica: 2.700 l
• Korak 3 Pogovorite se z učenci o konceptu virtualne vode. Vprašajte na primer:
  • Ali sta poraba/onesnaževanje vode po svetu pravično razdeljena? Zakaj (ne)? Pojasnite svoja spoznanja.
  • Na katere možnosti se spomnite, da bi z (virtualno) vodo varčevali? Preverite, ali so vaše ideje zares mogoče in uresničljive. Za koga so mogoče in za koga ne? Kaj se s tem spremeni?

Uvod + glavna vsebina
(20 min.)

• DD
• MU

Različni zemljevidi – en svet

Učenci se poglobijo v zemljevide sveta, pri katerih površine posameznih dežel ne predstavljajo njihove velikosti, temveč so proporcionalno prilagojene neki globalni temi.

Cilj

• Učenci lahko na osnovi števila prebivalcev, blagostanja, izpustov CO2 in onesnažene pitne vode ugotavljajo globalne povezave med globalnim severom in globalnim jugom.

Priprava

• ena kopija delovnega lista »Različni zemljevidi – en svet« na par učencev

Izvedba

• Korak 1 Na tablo v poljubnem vrstnem redu napišite naslednje štiri naslove: Število prebivalcev, Svetovno prebivalstvo, Izpusti CO2, Onesnažena pitna voda.
• Korak 2 Razdelite delovne liste »Različni zemljevidi – en svet« (1 kopija za dva učenca). Pojasnite učencem, da površine posameznih dežel ne predstavljajo njihove velikosti, temveč so proporcionalno prilagojene enemu od štirih napisov.
• Korak 3 Učenci naj po zemljevidu sveta razvrstijo naslove.
• Korak 4 Razložite rezultate (glej informativni list »Različni zemljevidi – en svet«). Skupaj z učenci razpravljajte in razmišljajte o ugotovitvah. Vprašajte na primer:
  • Katere izjave je mogoče na osnovi zemljevida oblikovati o pravični razdelitvi, o odnosih med severom in jugom ter o porabi virov? Utemeljite svoje izjave.
• Korak 5 Uporabite temo o onesnaženi pitni vodi za prehod na naslednjo vajo.

Glavni del + razprava
(25 min.)

• D
• MU

Pogled: Možen je tudi drugačen svet

Če pogledamo čez rob lastnega krožnika, najdemo ljudi in družbe, ki svojih vrednot in ciljev ne usmerjajo samo v rast gospodarstva. Učenci spoznajo 4 primere in 17 ciljev za trajnostni razvoj (SDG), ki so si jih zastavili Združeni narodi.

Cilj

• Učenci lahko primerjajo alternativne razvojne in življenjske koncepte vsega sveta in z argumenti razložijo, kaj jim pri tem (ne) ugaja.

Priprava

• ena kopija informativnega lista »Možen je tudi drugačen svet«
• Material za pritrditev (magneti, bucike, samolepilni trak)

Izvedba

• Korak 1 Štiri strani informativnega lista »Možen je tudi drugačen svet« obesite ali pa jih položite na tla.
• Korak 2 Učenci se sami ali v parih seznanijo s štirimi koncepti in SDG-ji (cilji trajnostnega razvoja ZN).
• Korak 3 Naj se učenci odločijo za koncept, ki jim osebno najbolj ugaja. Razpravljajte z njimi o njihovi odločitvi.
• Korak 4 Z učenci se pogovorite o vseh konceptih. Tako si bodo slišano zapomnili in povezali s predhodnim znanjem. Dajte jim v zvezi s tem naloge, na primer:
  • Povejte, kateri koncept vam je bil všeč ali ne, in pojasnite, zakaj.
  • Na kratko predstavite posamezne skupne točke in posamezne razlike v konceptih.
  • Na kratko pojasnite, v katerem svetu bi raje živeli.