Kakšno je vaše mnenje?
(10 min.)

• Di
• D

Priprava

• Pripravite dva lista papirja, enega z besedico "DA" in enega z "NE".
• Pripravite nekaj izjav, na katere bodo morali učenci in učenke odgovoriti.
• Preberite opredelitve in razprave o pojmih, povezanih s podnebno krizo (M1).

Izvedba

• Korak 1 Na nasprotne strani sobe obesite lista z "DA" in "NE". Nato preberite vrsto izjav. Učenci in učenke se pri vsaki izjavi postavijo na namišljeno črto med "DA" in "NE", da bi s tem pokazali, v kolikšni meri se strinjajo ali ne strinjajo z izjavo. Po vsaki izjavi prosimo posamezne učence, naj pojasnijo, zakaj so se postavili tja, kamor so se postavili. To bo razredu omogočilo, da bo skupaj spoznal različne poglede na vsako trditev. Kot učitelj_ica trditev ne sodimo ali ji pripisujemo moralno vrednost. Pri vaji ne gre za to, ali so stališča ljudi "pravilna" ali "napačna", temveč za ozaveščanje učencev o različnih stališčih in izkušnjah.
• Korak 2 Ideje za izjave:
  • Zanimajo me podnebna vprašanja.
  • V preteklosti sem že zavestno sodeloval_a v boju proti podnebnim spremembam.
  • Naša družba je zelo dobro seznanjena s podnebnimi spremembami.
  • Menim, da si ljudje dovolj prizadevajo za zaustavitev podnebnih sprememb.

Kaj so pravzaprav podnebne spremembe / podnebna kriza?
(30 min.)

• SD

Kaj točno so podnebne spremembe? To je besedna zveza, ki jo pogosto slišimo, vendar kaj točno pomeni? V tej vaji se s pomočjo večstopenjskega postopka izdela razredna opredelitev podnebnih sprememb na podlagi individualnih pogledov učencev.

• Korak 1 Vsakemu učencu oziroma učenki izročimo prazen list papirja in jih prosimo, da z največ dvema ali tremi stavki napišejo opredelitev podnebnih sprememb, ne da bi se pri tem pomagali s telefoni - namen tega je, da učenci zapišejo svoje zamisli.
• Korak 2 Učenci in učenke v parih pregledajo svoje definicije in jih združijo v eno definicijo. Glede katerih točka se lahko strinjajo? Pri tem sta ključna razprava in kompromis. Opredelitve, ki jih učenci in učenke oblikujejo, naj ne bodo daljše od dveh ali treh stavkov.
• Korak 3 Sedaj se učenci in učenke združijo v večje skupine, pri čemer vsako novo skupino tvorita dva para, in s pomočjo svojih dveh definicij oblikujejo skupno definicijo.
• Korak 4 Ta postopek se ponavlja, dokler razred ne dobi ene ali dveh definicij, ki ju lahko primerja. Koristno je imeti dve definiciji, da lahko razred razpravlja o njunih podobnostih in razlikah. Po drugi strani pa, če se razred lahko dogovori o eni skupni opredelitvi, je to močno soglasje dobra osnova za ure, ki sledijo tej. Opredelitev/opredelitve zapišemo in jo (jih) razstavimo na vidnem mestu v razredu.

Razmislek o pridobljenih znanjih
(5 min.)

• Di

• Korak 1 Razred zdaj skupaj razmisli o pravkar opravljenem procesu. Razpravo lahko spodbudimo z naslednjimi vprašanji:
  • Kako ste doživeli iskanje lastne opredelitve?
  • Ali vam je bilo težko ponovno vstopiti v proces vsakič, ko se je velikost skupine povečala?
  • Ali ste z nekaterimi ljudmi lažje sodelovali kot z drugimi? Zakaj menite, da je bilo tako?
  • Kako se je razprava spremenila, ko se je skupina povečala?
  • Se lahko poistovetiš s končno opredelitvijo oziroma končnimi opredelitvami? Zakaj? Ali zakaj ne?
• Korak 2 V tej fazi lahko dodate točke ali vidike, ki se nam zdijo pomembni in jih opredelitve učencev niso vključile (za ideje glej M1).

Globalna igra o emisijah CO2
(35 min.)

• SD
• D

Priprava

• Korak 1 Preberite osnovne informacije o globalni igri (M4) in podnebni pravičnosti (M5).
• Korak 2 Če se odločite, da boste z razredom igrali različico globalne igre (v spodnjem učnem načrtu je prevedena kot "globalna igra"), pri kateri se morajo učenci postaviti po prostoru, morate:
  • natisniti znake celin (M2) in jih razdeliti po sobi.
  • izračunati sorazmerne porazdelitve glede na število učencev in učenk v razredu/skupini. Okvirne vrednosti (v odstotkih in za 10, 15, 20, 25 ali do 30 igralcev), po katerih se lahko orientirate, najdete med statističnimi podatki (M3),
  • pripraviti toliko stolov in balonov (ali drugih predmetov), kolikor je učencev v razredu/skupini.
    ALI:
    Če se odločite, da boste igrali različico s figuricami za namizne igre in zemljevidom sveta, morate:
  • pripraviti velik zemljevid sveta,
  • pripraviti enako število (npr. po 30) igralnih elementov, kovancev (igralnega denarja) in majhnih plastičnih ploščic.

Izvedba

Dejstva in številke se včasih zdijo precej abstraktne in si je težko predstavljati, kaj dejansko pomenijo. Z igro globalna igra lahko statistične podatke oživite.

• Korak 1 Svetovno prebivalstvo

  Učenci in učenke predstavljajo 100 % svetovnega prebivalstva. Prosite jih, naj se postavijo okoli celin v takem številu, ki po njihovem mnenju predstavlja porazdelitev svetovnega prebivalstva po celinah. Ko to storijo, jim podajte dejanske številke, kako bi se morali razporediti, da bi natančno predstavili porazdelitev svetovnega prebivalstva. Učenci in učenke ustrezno spremenijo svojo razporeditev.

  Učenke in učence spodbudite k razmisleku o tem, kaj so se naučili, tako da jim postavite vprašanja, kot so:

  • Ste presenečeni nad številom ljudi, ki živijo na določeni celini? Zakaj?
  • Kaj menite, da bi lahko bili razlogi za podobo, ki si jo ustvarjamo o porazdelitvi svetovnega prebivalstva (morda ideje, ki jih posredujejo mediji, ali drugi razlogi)?

• Korak 2 Globalni dohodek

  V sobi je toliko stolov, kolikor je učencev. Stoli predstavljajo skupni svetovni dohodek, merjen z bruto nacionalnim dohodkom (BND). Učenci in učenke postavijo stole okoli celin v skladu s svojo oceno porazdelitve tega svetovnega dohodka. Ko to storijo, jim podajte dejanske podatke o tem, kako bi morali razporediti stole, da bi natančno predstavili porazdelitev svetovnega dohodka, učenci in učenke pa ustrezno premaknejo stole.

  Nato se učenci in učenke razporedijo po celinah v skladu z (dejansko) razporeditvijo svetovnega prebivalstva. Nato poskušajo najti stol, ki pripada "njihovi" celini in na katerega se lahko usedejo. Učenci na nekaterih celinah (kot je Evropa, celina z relativno veliko bogastva, porazdeljenega med relativno majhno število ljudi) bodo lahko izbirali stole, medtem ko bodo učenci na drugih celinah (kot sta Azija in Afrika) ugotovili, da ni dovolj stolov za vse učence, da bi se usedli. Ta postopek učencem omogoča, da dojamejo in izkusijo neenakomerno porazdelitev svetovnega bogastva.

  Učenke in učence spodbudite k razmisleku o tem, kaj so se naučili, tako da jim postavite vprašanja, kot so:

  • Kaj menite o takšni porazdelitvi dohodka?
  • Kaj menite, da so vzroki za to neenakomerno porazdelitev dohodka med svetovnimi regijami?

• Korak 3 Emisije CO2

  Vsak učenec in učenka dobi balon in ga napihne. Ti baloni predstavljajo skupne globalne emisije CO2. Učenci in učenke balone razporedijo po celinah, da pokažejo, kakšna je po njihovem mnenju pravilna globalna porazdelitev emisij. Ko to storijo, jim podajte dejanske podatke o tem, kako bi morali razporediti balone, da bi pravilno predstavljali globalno porazdelitev emisij CO2, učenci in učenke pa balone ustrezno premaknejo. Nato se razporedijo po "celinah" glede na delež svetovnega prebivalstva, ki živi na vsaki od njih. Koliko balonov "izpusti" vsaka celina glede na število prebivalcev?

  Učenke in učence spodbudite k razmisleku o tem, kaj so se naučili, tako da jim postavite vprašanja, kot so:

  • Kaj menite o svetovni porazdelitvi emisij CO2 in njeni povezanosti s porazdelitvijo svetovnega prebivalstva?
  • Zakaj menite, da je ta porazdelitev takšna?

  Beležka

  • Zavedati se morate, da je ta igra precej poenostavljena in posplošena. M4 podaja osnovne informacije, ki jih lahko uporabite v razredni razpravi po igranju igre; te informacije lahko pomagajo postaviti številke v kontekst.

  Druga možnost:

  • Na sredino sobe postavite velik zemljevid sveta (iz papirja ali blaga). Učenci in učenke nato igrajo igro, kot je opisano zgoraj, pri čemer uporabijo igralne figure, ki predstavljajo porazdelitev svetovnega prebivalstva, kovance (igralni denar), ki predstavljajo dohodek, in majhne plastične ploščice, ki predstavljajo emisije CO2. Večje kot je število uporabljenih kosov/predmetov, natančnejšo statistično porazdelitev predstavljajo. Statistični list prikazuje porazdelitve v odstotkih (ob uporabi 100 objektov) in pri uporabi 10, 15, 20, 25 ali 30 objektov.

Zaključna faza
(10 min.)

• UP

• Povzamite pomen pojma "podnebna pravičnost" in pri tem dejavno spodbujajte učence, da na podlagi svojega predhodnega znanja prispevajo svoje mnenje. Ideje za to najdete v M5.

Uvodna faza
(5 min.)

• UP

Priprava

• Natisnite fotografijo Grete Thunberg (M6) ali jo prikažite na digitalni napravi.
• Natisnite in pripravite kratke profile podnebnih aktivistov (M7) in delovni list o podnebnih aktivistih (M8).
• Učencem so za raziskovanje na voljo naprave z dostopom do interneta.
• Če učenci ne morejo sami raziskovati, jim pripravite in natisnite dodatno gradivo o izbranih podnebnih aktivistih.
• Ponudite atlase, učenci pa lahko dostopajo tudi do spletnega zemljevida.
• Po želji je na voljo gradivo za izdelavo plakatov (listi papirja A1, pisala, škarje, lepilo).
• Po potrebi sta na voljo računalnik in projektor za predvajanje predstavitev.

Izvedba

• Korak 1 Učencem pokažite fotografijo Grete Thunberg (M6) in jih vprašajte, kaj vedo o njej. Gre za švedsko podnebno aktivistko, ki je ob petkih pred švedskim parlamentom sama začela demonstrirati za ukrepanje proti podnebni krizi - njen protest je prerasel v svetovno gibanje Petki za prihodnost.
• Korak 2 Nato razložite, da je Greta Thunberg le ena od številnih mladih po vsem svetu, ki se zavzemajo za podnebno pravičnost in ukrepe za zaščito podnebja.

Skupinsko delo
(60 min.)

• SD

• Korak 1 Učenci in učenke se združijo v majhne skupine. Vsaki skupini izročite profil enega podnebnega aktivista ali aktivistke (M7) in kopijo delovnega lista (M8).
• Korak 2 V tem gradivu so kot primeri podnebnega aktivizma predstavljene naslednje osebe:
  • Adenike Oladosu, Nigerija
  • Vanessa Nakate, Uganda
  • Marinel Ubaldo, Filipini
  • Ridhima Pandey, Indija
  • Amariyanna 'Mari' Copeny, ZDA
  • Helena Gualinga, Ekvador
  • India Logan-Riley, Aotearoa (Nova Zelandija)
  • Neeshad Shafi, Katar

  Beležka

  • Podnebnih aktivistov in aktivistk je tako veliko, da bo izbira omejenega števila vedno nekoliko samovoljna. Glavno merilo, ki nas je vodilo pri izbiri, je bila vključitev ljudi iz različnih delov sveta. Sami lahko seveda na seznam namesto ali poleg tistih, ki smo jih izbrali, dodate še druge aktiviste. Morda boste želeli vključiti aktivista ali aktivistko iz svoje države.

• Korak 3 Prosite skupine, naj raziščejo kampanje, ki jih je "njihov" aktivist oziroma aktivistka izvajal ali izvajala v boju proti podnebni krizi, in državo, v kateri je odraščal oziroma odraščala. Če so digitalne spretnosti učencev in učenk in znanje angleškega jezika na dovolj visoki ravni in imajo ustrezno opremo, lahko sami opravijo internetno raziskavo o aktivistih in aktivistkah. Več o teh osebnostih in njihovih stališčih, lahko izvedo tako, da si ogledajo njihove profile in dejavnosti na družbenih omrežjih (na primer na Twitterju ali Instagramu) ali si na YouTubu ogledajo videoposnetke javnih govorov, ki so jih imeli na podnebnih konferencah ali ob podobnih priložnostih.
• Korak 4 Če menite, da učenci in učenke ne bodo zmogli opraviti takšne raziskave, ali če ni na voljo ustrezne opreme, lahko za njih zberete in natisnete dodatne informacije o aktivistih in aktivistkah ter jih prinesete k pouku, da lahko z njimi delajo.
• Korak 5 Učenci in učenke pripravijo kratko predstavitev ključnih dejstev o osebi, s katero so se ukvarjali, in drugih zanimivih ugotovitev svoje raziskave. Sami lahko določite obliko predstavitve ali pa učencem in učenkam dovolite, da se sami odločijo za predstavitev (na primer izdelajo plakat ali predstavitev pripravijo na računalniku).

Predstavitev
(20 min.)

• PU

• Vsaka skupina pripravi kratko predstavitev (približno 5 minut, odvisno od števila skupin), v kateri ostalim v razredu predstavi svoje najzanimivejše ugotovitve.

Razmislek o pridobljenih znanjih
(5 min.)

• Di

• Razred skupaj razmisli o učni uri. Postavljate lahko vprašanja, kot so:
  • Kaj imajo skupnega aktivisti, o katerih smo se učili v predstavitvah? In v čem se med seboj razlikujejo?
  • Za kaj se zavzemajo in zakaj?
  • Kako vodijo kampanjo?
  • Kaj se vam je zdelo še posebej presenetljivo ali impresivno?
  • Kateri vidiki njihovih dejavnosti so vam všeč in kateri ne?
  • Ali poznate še kakšne druge podnebne aktiviste in aktivistke?

Uvodna faza
(15 min.)

• Di

Priprava

• Natisnite zemljevide vašega lokalnega območja (iz Open Street Maps, Google Maps ali podobne storitve), vsak v razredu dobi enega.
• Učencem in učenkam so na voljo naprave z dostopom do interneta

Izvedba

Pri tej nalogi učenci in učenke raziskujejo, kaj se z vidika varstva podnebja dogaja v njihovem neposrednem okolju.

• Korak 1 Najprej razred skupaj zbere ideje: Kaj vse prispeva k varstvu podnebja? Kje je to vidno v našem okolju? Cilj je pokazati, kako široko je mogoče obravnavano temo obravnavati. Možni primeri:
  • Mobilnost: kolesarske steze, dobri in varni hodniki za pešce, javni prevoz.
  • Energija: sončni kolektorji na strehah
  • Zelene površine: zelene strehe, parki, skupnostni vrtovi
  • Potrošnja: bolšji trgi in trgovine z rabljenimi izdelki, obrtna podjetja in podjetja, ki popravljajo oblačila, čevlje ali računalnike (nakup rabljenih izdelkov in popravila varčujejo z viri).
  • Hrana: lokalne trgovine ali tržnice, ki prodajajo regionalne in/ali ekološke pridelke; podjetja, ki podpirajo projekte za preprečevanje zavržene hrane.
  • Odpadki: objekti za recikliranje in zbirališča
  • Združenja in pobude na področju varstva podnebja in okolja

Raziskovalna seja
(60 min.)

• SD
• D

• Korak 1

  Učenci in učenke dobijo zemljevid svoje okolice (občine ali okrožja). Njihova naloga je raziskati, kdo in kako prispeva k varstvu podnebja v njihovi okolici. Raziskovanje lahko poteka samostojno ali v majhnih skupinah, na računalniku/smartfonu ali tudi kot terenski izlet neposredno na terenu, v razredu ali kot domača naloga (odvisno od razpoložljivega časa).

  Beležka

  • Če je raziskovanje podnebnih pobud načrtovano kot ekskurzija, bodo učenci na razpolago najverjetneje potrebovali več časa.

• Korak 2 Učenci na zemljevidu označijo vse pobude, kampanje, dejavnosti in objekte, ki so jih našli in ki pomagajo podnebju in okolju. Učence je treba spodbujati, naj bodo njihovi zemljevidi privlačni za ogled, saj bodo tako bolj zanimivi tudi za druge ljudi.

Razmislek o pridobljenih znanjih
(15 min.)

• Di

• Korak 1 Ko so zemljevidi končani, jih razstavite v razredu. Učenci in učenke si ogledajo vse zemljevide in med njimi odkrijejo podobnosti in razlike.
• Korak 2 Na skupni razpravi v razredu v grobem zberemo pobude in razpravljamo o posameznih pobudah, ki se učencem zdijo še posebej ustvarjalne, pomembne, učinkovite itd.
• Korak 3 Možna vprašanja za razgovor:
  • Katere dejavnosti ali pobude so vas presenetile ali so vam bile najbolj všeč?
  • Kaj novega ste se naučili?
  • O katerih dejavnostih bi želeli izvedeti več?
  • Ali se želite pridružiti kakšni pobudi ali kampanji?

Nadaljevalni projekt

• D

Spopadanje s podnebno krizo je lahko za mlade strašljivo ali frustrirajoče. Skupna aktivnost lahko pomaga odpraviti občutek nemoči in razočaranja.

Če želi razred (ali njegov del) postati aktiven, potrebuje časovne vire in podporo učiteljev pri izvajanju. Pri načrtovanju in izvajanju akcije/projekta lahko učenci pridobijo tudi dragocene veščine vodenja projektov.

Priprava

• Natisnite dovolj izvodov listov za načrtovanje projekta M9.

Izvedba

• Korak 1 Faze, skozi katere lahko gre tovrstni projekt:
  • Učence vprašajte, ali bi želeli kot skupina narediti nekaj v podporo podnebni pravičnosti
  • Zbiranje idej: Kaj bi radi naredili? Zemljevid, izdelan v 4. učni uri, in informacije o podnebnih aktivistih iz 3. učne ure so lahko navdih in izhodišče/odskočna deska.
  • Načrtovanje projekta: Učenci in učenke določijo svoje cilje, časovni okvir, razmislijo o potrebnih ali razpoložljivih finančnih sredstvih, razmislijo o tem, katere ljudi ali organizacije bi lahko vključili v svoj projekt, in določijo posamezne faze izvedbe projekta. To lahko storijo s pomočjo lista za načrtovanje projekta (M9).
  • Faza izvedbe
  • Razmislek o poteku projekta: Kaj je šlo dobro in kaj se je izkazalo za večji izziv, kot pričakovano? Kaj smo se iz tega naučili? Kaj bomo naredili sedaj in katere izkušnje in spoznanja bomo pri tem uporabili?

Beležka

• Pri razpravi o morebitnih projektih je pomembno, da učenci razumejo, da je vsak član skupine pomemben, vendar so najboljši rezultati doseženi z delom v skupini. Predvsem moramo vplivati na odločevalce v politiki in gospodarstvu, da bodo prispevali svoj delež k boju proti podnebnim spremembam. Uspeha pri spopadanju s temi izzivi ne moremo doseči le z delovanjem vsakega posameznika - če želimo doseči podnebno pravičnost, moramo sodelovati na politični ravni.