Uvod
(15 min.)

• UP
• Di

Cilj

• Učenci bodo preučili in se seznanil s ključnimi podatki o dogodkih v zvezi z »Mario« in javni razpravi o primeru.

Priprava

• Učitelj/ica pripravi zadostno število kopij gradiv 3, 4 in 5 (tri skupine) in zagotovi tehnične pogoje za predvajanje videov iz gradiv 1 in 2.
• Na voljo je listna tabla, šolska tabla ali pametna tabla.
• Učitelj/ica lahko vnaprej kaj prebere o zgodovini Romov (npr. »Informativna brošura o zgodovini Romov«, https://www.coe.int/t/dg4/education/roma/histoculture_EN.asp)

Izvedba

• Korak 1 Učitelj/ica predvaja video v produkciji Fundación Secretariado Gitano (M1) in razdeli transkripcijo.
  • Na voljo so podnapisi v različnih jezikih.
• Korak 2 Učitelj/ica predstavi temo modula in odgovori na morebitna vprašanja učencev v zvezi z gradivom. Učenci bodo morda zastavili naslednja vprašanja:
  • Kdo ali kaj so »Romi«?
  • Kaj ljudje mislijo, ko rečejo »cigan«?
  • Kaj je anticiganizem?

Glavni del
(15 min.)

• D

• Korak 1 Učitelj/ica predvaja video v produkciji Deutsche Welle (M2) in razdeli transkripcijo.
• Korak 2 Učitelj/ica učence razdeli v tri enako velike skupine.
• Korak 3 Prva skupina prebere podatke v gradivu M3 in odgovori na vprašanja na delovnem listu.
• Korak 4 Druga skupina medtem prebere sporočilo za medije, ki ga je izdal Osrednji svet za Rome in Sinte v Nemčiji (M4), in izpolni ustrezni delovni list.
• Korak 5 Tretja skupina prebere informativni prispevek Benjamina Ignáca o primeru »Marie« z vidika romskih nevladnih organizacij (M5) in izpolni delovni list.
• Korak 6 V tem času mora biti učitelj/ica na voljo za podporo učencem pri delu, odgovarjanje na vprašanja in pomoč pri razumevanju.
• Korak 7 Učitelj/ica lahko po želji spodbuja učence, da poiščejo lastne primere diskriminatornega poročanja in jih predstavijo razredu. Če sprejmejo predlog, je treba nujno izpostaviti in se pogovoriti o elementih diskriminatornega poročanja v predstavljenih primerih. Med njimi so lahko:
  • Neprimerne posplošitve
  • Netočne domneve in/ali nepošteni sklepi
  • Sugestivna vprašanja, ki so v resnici izjave
  • Uporaba diskriminatornih izjav ali govora tretjih oseb brez komentarja ali konteksta.
  • Selektivno poročanje, stereotipne fotografije
  • Čustven ali dramatičen jezik

Predstavitev rezultatov
(15 min.)

• PU

• Korak 1 Učenci nato razredu na kratko predstavijo rezultate dela v skupinah.
• Korak 2 Odvisno od dostopnosti opreme lahko uporabijo pametno tablo ali pa pomembne podatke napišejo na tablo ali listno tablo.
• Korak 3 Učitelj/ica naj popravi morebitne netočnosti ali doda stvari, ki so jih učenci prezrli, in kakršne koli pomembne podrobnosti.
• Korak 4 Ključni rezultati:
  • Maria je pritegnila pozornost policistov, ker se njena barva kože in las ni skladala z njihovo rasno pogojeno predstavo.
  • Mediji po vsem svetu so poročali o primeru, ker se zgodba sklada z globoko ukoreninjenim stereotipom o »ciganih«, ki kradejo otroke.
  • Dejanja grške policije so imela posledice za Rome po vsem svetu, saj so bili osumljeni, da kradejo otroke, in so živeli v strahu, da jim bodo otroci odvzeti.

Uvod
(10 min.)

• UP

Cilj

• Učenci se pri raziskovanju nekaterih primerov od blizu seznanijo z anticiganističnimi predsodki o tem, da tako imenovani »cigani« ves čas kradejo otroke.

Priprava

• Učitelj/ica pripravi zadostno število kopij gradiv {1}Lažne novice{/1} (gradivo 6), {2}Napadi v Italiji{/2} (gradivo 7), {3}Notredamski zvonar{/3} (gradivo 8) (tri skupine).
• Na voljo je listna tabla, šolska tabla ali pametna tabla.

Izvedba

• Korak 1 Učitelj/ica pojasni, da negativne predstave o tako imenovanih »ciganih« obstajajo že stoletja in da stari predsodki še vedno ostajajo, ne glede na to, kako absurdni so.
• Korak 2 Učitelj/ica preide v naslednjo fazo in učencem pove, da eden izmed teh večstoletnih predsodkov temelji na predstavi, da tako imenovani »cigani« ves čas kradejo otroke, in da bodo zdaj v skupinah natančneje preučili ta predsodek.

Glavni del
(15 min.)

• SD

• Učenci v treh skupinah raziskujejo vrsto primerov anticiganističnih predsodkov v zvezi z domnevno krajo otrok in opravijo nalogo, ki je dodeljena njihovi skupini:
  • Prva skupina: {1}Lažne novice{/1} (gradivo 6)
  • Druga skupina: {1}Napadi v Italiji{/1} (gradivo 7)
  • Tretja skupina: {1}Notredamski zvonar{/1} (gradivo 8)

Predstavitev rezultatov
(20 min.)

• PU
• MU

• Korak 1 Vsaka skupina svoje ugotovitve predstavi preostalim učencem. Osredotoči naj se na vlogo predsodkov v zvezi z domnevno krajo otrok v primeru, ki ga opisuje.
• Korak 2 Ključni rezultati:
  • Učenci prepoznajo podobnosti med predstavljenimi primeri in vidijo povezavo s poročanjem o Marii.
  • Učenci spoznajo, kako lahko ta stereotip povzroči izključevanje Romov in nasilje nad njimi.
  • Učenci spoznajo, da stereotip ne temelji na lažni posplošitvi, temveč na globoko ukoreninjenem strahu v družbah, ki ta strah projicirajo na Rome.
• Korak 3 Učenci nato razpravljajo o morebitnih podobnostih ali razlikah, ki jih opažajo med svojimi primeri in primerom »Marie«.
• Korak 4 Učitelj/ica po želji vpraša učence, ali so o tem predsodku kdaj slišali v kakšnem drugem okviru.

Uvod
(5 min.)

• UP

Cilj

• Učenci se bodo poučili in razmišljali o tem, kako lahko konstrukcija skupin ljudi na podlagi esencialističnih lastnosti povzroči diskriminacijo in izključevanje. Na koncu učne ure naj bi se učenci zavedali procesov esencializacije in pripisovanja (lastnosti) kot dveh korakov ali faz oblikovanja anticiganističnih predsodkov.

Priprava

• Učitelj/ica prinese barvne samolepilne pike (pisarniški material). Nalepke naj imajo največ dve razliki, na primer v barvi (rdeča, rumena, modra itd.) in oznaki (nekatere imajo lahko v sredini manjšo črno piko, druge pa ne).

Izvedba

»Pika na čelu«

• Korak 1 Učitelj/ica učencem naroči, naj stole postavijo v krog in približno za minuto zaprejo oči. Učenci med vajo ne smejo govoriti.
• Korak 2 Učitelj/ica učencem pojasni, da bodo, ko bodo odprli oči, videli majhno spremembo v videzu drugih, vendar ne pove, kakšna bo ta sprememba.
  • Učitelj/ica mora pri razdeljevanju pik paziti, da ne posnema obstoječih skupin in hierarhij v razredu (npr. tako, da bi vsem članom določene skupine prijateljev dal/a piko enake barve)
  • Učencem, ki zaradi »skrivnostne« narave vaje na začetku morda nočejo sodelovati, lahko učitelj/ica ob strani pove, da je »sprememba« majhna nalepka na čelu.
• Korak 3 Ko učenci zaprejo oči, jim učitelj /ica na čelo nalepi nalepke. Enega učenca naj izpusti. V nobenem primeru to ne sme biti učenec, ki ga preostanek razreda v vsakdanjem šolskem življenju vidi kot »outsiderja«.
• Korak 4 Ko je učitelj/ica razdelila nalepke, lahko učenci odprejo oči.

Ta igra vlog se navdihuje pri vaji »Pika na čelu« (»Punkt auf der Stirn«) iz nemškega praktičnega priročnika o anticiganizmu za rabo pri šolskih in zunajšolskih izobraževalnih dejavnostih (Methodenhandbuch zum Thema Antiziganismus für die schulische und außerschulische Bildungsarbeit), izdanega pri Alte Feuerwache e.V. Jugendbildungsstätte Kaubstraße, 2014, str. 110–3.

Igranje vlog
(10 min.)

• Korak 1 Učitelj/ica učencem zastavi naslednjo nalogo: »Imate sedem minut časa, da oblikujete skupine, ne da bi govorili med seboj.«
• Korak 2 V naslednjih sedmih minutah učitelj/ica predvsem opazuje dogajanje. Posebej naj bo pozoren/a na dinamiko, ki se pojavi med učenci, da lahko učence podpre pri doživljanju čustev, ki lahko vzniknejo med procesom. Učencev naj se ne sili k sodelovanju v čemer koli, kar jim zbuja nelagodje. Učitelj/ica mora tudi paziti, da učenci ne govorijo, in sproti poročati, koliko časa je še ostalo.
  Vaja mora vedno trajati sedem minut, tudi če se zdi, da je oblikovanje skupin dokončano že prej, in učenci nakazujejo, da so »končali«. V preostalem času lahko vzniknejo novi dinamični procesi oblikovanja skupin in, v nekaterih primerih, ustvarjalna dejanja posameznikov ali skupin. Če se to zgodi, naj učitelj/ica pozorno opazuje dogajanje.
• Korak 3 Po poteku sedmih minut učitelj/ica učencem pove, da lahko spet govorijo, in jih povabi, da se usedejo v krog in ostanejo v skupinah, na katere so se razdelili.

Analiza in razprava
(30 min.)

• Di
• MU

• Namen razprave, ki sledi, je učencem omogočiti skupni razmislek o vaji in njihovo izkušnjo povezati s temo anticiganizma.
• Učitelj/ica lahko razpravo začne z naslednjimi vprašanji:
  • Zakaj ste oblikovali take skupine?
  • Kako ste (posamezno) doživljali proces oblikovanja skupin? Ste se v svoji skupini počutili dobrodošle ali pa se vam je zdelo, da vas drugi samo prenašajo?
  • Kako ste se počutili, ko ste bili »označeni« z nalepkami?
  • (Učencu brez nalepke) Kako si se počutil/-a med vajo? Si se počutil/-a prikrajšanega/-o in zapostavljenega/-o ali pa morda posebnega/-o in svobodnega/-o?
• (Preidemo k vsakdanjemu doživljanju učencev)
  • Kdo odloča, kdo smo, in določa našo identiteto?
  • Kako se skupine oblikujejo v vašem šolskem vsakdanu?
  • Kako lahko ti procesi oblikovanja skupin povzročijo probleme?
  • Kako se lahko bolje zavedamo procesov, ki vodijo v izključitev nekaterih ljudi?
• Ob prenosu spoznanj iz vaje na temo anticiganizma naj se učitelji poglobijo v vidike družbenih procesov pripisovanja lastnosti, vključno z nasprotji med človekovo samopodobo in podobo, ki jo imajo o njem drugi, družbenimi vplivi na označevanje in pripisovanje lastnosti posameznikom ali skupinam ter vprašanji, povezanimi z identiteto.
• Učitelj/ica naj poskrbi, da bodo v razpravi obravnavane naslednja vprašanja:
  • Proces oblikovanja skupin, ki se je odvil v »vaji s pikami«, je bil zunaj nadzora posameznih učencev na dva načina: a) Pike je (kot stigme) nalepila zunanja avtoriteta; in b) Učenci so od drugih dobili več znakov, v kateri skupini »naj bi« bili.
  • Nikoli ni povsem nedvoumnega načina, kako ljudi razdeliti v skupine glede ne dejanske ali domnevne razlike.
  • Za združevanje skupin in spodbujanje procesa njihovega nastanka je vedno odgovornih nekaj posebej dejavnih ljudi. Natančneje si moramo ogledati njihovo vlogo in to, kako počnejo, kar počnejo.
  • Procesi oblikovanja skupin se vedno odvijajo na osnovi družbeno konstruiranih kategorij – to pomeni, da kategorizacije ustvarijo ljudje. Ne gre za dejansko barvo kože ali las (ali druge posebne značilnosti), pač pa za družbeno zaznavo teh lastnosti. To točko bo treba še posebej poudariti, če začnejo učenci vleči vzporednice med »pikami« in barvo kože ali drugimi lastnostmi.

Uvod
(20 min.)

• Di
• MU

Cilj

• Na koncu učne ure naj bi učenci razumeli proces esencializacije v ozadju dogodkov, povezanih z »Mario«. Znali naj bi prepoznati in razlikovati procesa esencializacije in pripisovanja (lastnosti) kot koraka ali fazi oblikovanja proticiganističnih predsodkov.

Priprava

• Učitelji naj vnaprej preberejo gradivo »Kako delujejo anticiganistični predsodki« (osnovne informacije, gradivo 9).
• Priskrbijo tehnično opremo za projekcijo statične slike (koda časa 00:04) iz videa v gradivu 2.

Izvedba

• Korak 1 Da bi pozornost učencev preusmeril nazaj k anticiganizmu, jih učitelj/ica pozove, naj spet pomislijo na »vajo s pikami« in poskušajo ugotoviti, katera lastnost je imela (podobno kot različne pike) odločilno vlogo pri kategorizaciji posameznikov, povezanih s primerom »Maria«.
• Korak 2 V pomoč lahko učitelj učence spomni na sporočilo za medije, ki ga je izdal Osrednji svet za Rome in Sinte v Nemčiji (gradivo 4):

  (Citat iz sporočila za medije)

  »Po mnenju Osrednjega sveta so dejanja policije v tem primeru temeljila izključno na psevdoetničnih merilih, in sicer na domnevi, da je prisotnost svetlolasih otrok pri romskih starših ali skrbnikih za policijo razlog za sum nezakonite dejavnosti.«

• Korak 3 Učitelj/ica nato učencem pokaže statično sliko »Marie« in njenih rejnikov iz filma Deutsche Welle (gradivo 2) in jih vpraša, ali lahko ugotovijo, zakaj se je prav ta slika pojavila v vseh medijskih poročilih o primeru.
• Korak 4 Če se vprašanje ne pojavi samo od sebe, lahko učitelj/ica učence vpraša še, kaj bi se po njihovem mnenju zgodilo, če bi bili starši svetlolasi, otrok pa temnejše barve.
• Korak 5 Pomembno je izpostaviti, da »psevdoetnična merila«, ki jih omenja sporočilo za medije Osrednjega sveta, nimajo vpliva samo v družbenih skupinah, ki so nagnjene k desničarskim ali populističnim stališčem, ampak tudi – pogosto na nezavedni ravni – v splošnih organizacijah in glavnih medijih, ki si pripisujejo visoke uredniške standarde.

Diagram za povzetek naučenega
(20 min.)

• UP

• Korak 1 Učitelj/ica nato ustvari diagram (glej gradivo 10), ki okvirno prikazuje, kako vzniknejo anticiganistični predsodki.
• Korak 2 Za proces učenja je ustrezneje, da učitelj/ica razlago podaja med sestavljanjem diagrama in ne šele potem, ko je diagram že dokončan.
• Korak 3 Učitelj/ica naj še posebej pozorno razloži prvo in drugo fazo procesa. Pri tem lahko spet spomni na pojav kategorizacije na podlagi domneve o eni sami »romski« barvi kože (prvi korak) ter na predsodke, povezane z domnevno krajo otrok kot pripisano potezo Romov (drugi korak), oboje pa poveže s splošnejšimi načeli, ki so podlaga za delovanje predsodkov.
• Korak 4 Na koncu lahko učitelj/ica razloži, da so anticiganistični predsodki podlaga za nenehno ponavljanje diskriminacije, izključevanja in preganjanja ter vodijo v incidente, kakršni so bili napadi »Italijanov« na nedolžne prebivalce stavb v Neaplju.