Uvod
(5 min.)

• UP

Učenci se seznanijo s trajnostnimi načini ribolova. Učno enoto se izvaja večinoma v majhnih skupinah. Vaja se konča z razpravo v veliki skupini. V vaji lahko sodeluje 8-30 učencev.

Cilj

• Učenci spoznajo različne načine ribolova in njihov vpliv na morsko floro in favno.
• Učenci raziščejo učinke netrajnostnega ribolova na okolje in ljudi.

Priprava

• Kopirajte po en izvod gradiva »Ribolov« za vsako majhno skupino. Pripravite kopijo kartic za razpravo »Ribolov« in jih izrežite, tako da vsaka skupina dobi eno kartico za razpravo.

Izvedba

• Korak 1 Učencem preberite odstavek z naslovom »Riba« v osnovnih informacijah o sušiju.

Glavni del
(35 min.)

• D
• SD
• MU
• PU

Izvedba

• Korak 1 Oblikujte štiri majhne skupine. Vsaki skupini dajte gradivo s podrobnostmi o načinih ribolova.
  Opomba: prvih pet navedenih načinov ribolova velja v angleško govorečem prostoru za trajnostne – v Avstriji in Nemčiji zaporne plavarice in zabodne mreže vsekakor NE veljajo za trajnostne. Splošno vzeto je treba dati prednost ribištvu s selektivnimi metodami, ker so te bolj ciljno usmerjene in ne proizvajajo stranskega ulova. Med temi metodami so ročne ribiške vrvice, ribiške palice in vrše za lupinarje. Preverite predpise svoje države!
• Korak 2 Učenci v okviru skupin najprej glasno preberejo podatke o ribolovu, nato pa različne ribolovne tehnike razdelijo med trajnostne in netrajnostne načine ribolova.
• Korak 3 Za celo skupino pripravite po en plakat za trajnostne in netrajnostne načine ribolova in zberite razvrstitve posameznih skupin.
  • Ali se skupine strinjajo?
  • Kako opisani načini vplivajo na morsko favno?
  • Kateri načini se najpogosteje uporabljajo?
  • Kako ugotovimo, ali je način ribolova trajnosten?
  • Katere prednosti prinaša trajnostni način ribolova za ljudi in okolje?
• Korak 4 V naslednji fazi uporabite kartice za razpravo: vsaka majhna skupina dobi po eno kartico, o kateri se učenci pogovorijo, nato pa razmislijo o vplivu na okolje in življenje v morju ter o posledicah za ljudi. Prosite skupine, naj svoja razmišljanja zapišejo na plakat (zapisnik o izsledkih).

Razprava
(10 min.)

• Di
• MU

• Korak 1 Razobesite vse plakate skupaj s pripadajočimi karticami za razpravo. Učenci naj se sprehodijo po prostoru in jih preberejo.
• Korak 2 Potem prosite učence, da se ponovno zberejo v veliki skupini in razpravljajo v skladu z naslednjimi navodili:
  • Opiši, katere nove vidike ribolova si spoznal/-a.
  • Naštej, kaj te je prestrašilo ali presenetilo.
  • Spoznanja primerjaj s svojim predhodnim znanjem. Kaj si že vedel/-a? Kaj se je spremenilo?
  • Pojasni, ali so stvari, ki bi jih v luči teh novih spoznanj rad/-a spremenil/-a.

Uvod
(10 min.)

• MU

Učenci se seznanijo z globalnimi izzivi v kontekstu hrane. Učna enota se večinoma izvaja v majhnih skupinah. Vaja se konča z razpravo celotne skupine. V vaji lahko sodeluje od 5 do 30 učencev.

Cilj

• Učenci spoznajo povezave med potrošnjo živil in globalnimi izzivi.
• Učenci se naučijo razpravljati o mogočih učinkih prehranjevalnih navad.
• Ustvari se zavest o tem, kako močno sta med seboj povezana živilska industrija in okolje.

Priprava

• Pripravite kopije obeh delovnih listov, tako da ima vsaka majhna skupina za delo na razpolago oba delovna lista (»Pica, prvi del« in »Pica, drugi del«). Vsaka skupina potrebuje vsak delovni list samo enkrat.

• Korak 1 Vprašajte učence, na katere teme gledajo kot na »globalni izziv«. Kateri so torej problemi, ki globalno prizadevajo vse (ali številne) ljudi in ki jih moramo ljudje reševati skupaj?
• Korak 2 Napišite predloge in mnenja na tablo (zapisnik o izsledkih).

Glavni del
(30 min.)

• D
• MU
• SD
• PU
• Di

• Korak 1 Delo z delovnim listom »Pica, prvi del« v majhnih skupinah do pet oseb. Učenci naj preberejo seznam globalnih izzivov, izberejo tistih osem izzivov, ki so po njihovem mnenju v najtesnejši povezavi s pripravo pice, in jih zapišejo na osem kosov pice. V okviru skupin naj se pogovorijo o utemeljitvah svoje izbire. Prepričajte se, da vsi učenci razumejo izraze in pojme na seznamu delovnega lista, in jim po potrebi dajte dodatna pojasnila.
• Korak 2 Ali je vsak izziv enako pomemben? Naloga učencev v aktivnosti »Pica, drugi del« je, da se posvetujejo in odločijo, kako pomembnih je z njihovega vidika osem izbranih izzivov. Pico na osnovi prej izbranih izzivov razdelijo na osem delov. Velikost kosov je lahko pri tem različna. Ponazarja pomembnost posameznih izzivov. Čim večji je kos, toliko pomembnejša je v očeh udeležencev razprava o izzivu. Poleg tega učenci pripravijo argumente za svoj razrez: katere utemeljitve imajo za svojo razvrstitev?
• Korak 3 V nadaljevanju se skupine posvetujejo in odločijo, v kolikšni meri lahko sami kot potrošniki vplivajo na osem izzivov svoje pice: učenci obarvajo ustrezno velik del na vsakem kosu pice, ki simbolično predstavlja njihovo možnost vplivanja na ta izziv.
• Korak 4 Prosite učence, naj svoja spoznanja in »nadeve« svojih pic predstavijo in pojasnijo razredu. Razpravljajte o podobnostih in razlikah med rezultati posameznih skupin.

Razprava
(10 min.)

• Di
• MU

V celem razredu se zdaj pogovorite o tem, kaj so se pri tej aktivnosti naučili. O vaji boste tako še dodatno razmislili in nova spoznanja povezali z že obstoječim znanjem in izkušnjami.

• Še enkrat povejte, kaj mislite o tej aktivnosti. Naštejte, kaj se vam je zdelo težko.
• Povzemite, katera nova spoznanja ste pri vaji pridobili.
• Razpravljajte o tem, kakšno odgovornost in kakšen vpliv imamo sami kot potrošniki.

Uvod
(5 min.)

Učenci se ukvarjajo s »pravično trgovino«, ekološkimi proizvodi in regionalno pridelano hrano. Učna enota se večinoma izvaja v majhnih skupinah, vključuje pa tudi internetno raziskavo. Vaja se zaključi z razpravo v veliki skupini. V vaji lahko sodeluje največ 30 učencev.

Cilj

• V vaji si učenci ustvarijo zavest o pravičnih in ekoloških proizvodih ter o regionalnih proizvodih.
• Naučijo se razlikovati med različnimi načini pridelave.

Priprava

• Zberite vsaj pet različnih embalaž za vsak proizvod: kakav, vanilija, mleko in sladkor.
• Pred začetkom vaje razdelite embalažo med štiri mize (za štiri skupine). Na vsaki mizi naj bo eden od štirih proizvodov (kakav, vanilija, mleko in sladkor).

Izvedba

• Naredite štiri majhne skupine. Vsaki skupini je dodeljena določena skupina proizvodov (na primer, skupina A: mleko, skupina B: sladkor itd.). Vsaka skupina sede k ustrezni mizi.
• Pojasnite učencem, da si boste zdaj skupaj od blizu ogledali sestavine kakava, ki ga pijemo, pri čemer se bo vsaka skupina ukvarjala z eno od sestavin.

Glavni del
(30 min.)

• SD
• D

• Korak 1

  Učenci naj različne embalaže proizvoda na svoji mizi razvrstijo v naslednje kategorije:

  • Pravična trgovina
  • Konvencionalno kmetijstvo
  • Ekološko kmetijstvo
  • Regionalni proizvod

  Ob tem lahko dobijo učenci na razpolago samolepilne lističe ali bele nalepke, ki jih lahko nalepijo neposredno na embalažo. Ali pa zanje vnaprej pripravite kartice z delovnega lista »Kategorije in naj vsaka skupina ustrezno oznako postavi k posamezni embalaži. Na vsak način mora obstajati tudi možnost, da se posamezen proizvod uvrsti v več kategorij.

• Korak 2

  Prosite skupine, da se sprehodijo po prostoru ter si na drugih mizah ogledajo proizvode in njihove kategorije.

  Ko vsi učenci zopet sedijo na svojih mestih, jih vprašajte, kako jim je uspelo vse uvrstiti v pravilne kategorije. O tem vprašanju se na kratko pogovorite in rezultate po potrebi zapišite na tablo.

• Korak 3 Zdaj bodo učenci raziskovali po internetu in tako izvedeli več o posameznih sestavinah kakava, ki ga pijemo. Za zapisovanje rezultatov jim lahko pripravite kopije delovnega lista.

Razprava
(10 min.)

• Di
• MU

V okviru celega razreda se pogovorite o tem, kar ste izvedeli na osnovi nalog. O nalogi bodo na ta način razmislili in nova spoznanja povezali z že obstoječim znanjem in izkušnjami.

• Razpravljajte o tem, katere dodatne informacije ste našli med raziskovanjem po internetu.
• Povejte kaj o novih spoznanjih, do katerih ste prišli pri tej vaji.
• Naštejte, na kakšne načine je mogoče ugotoviti, od kod prihaja določeno živilo, kako ga proizvajajo in kako se z njim trguje.

Uvod
(45 min.)

• D
• SD
• MU
• PU
• Di

Učenci se za konec ukvarjajo s proizvodi, ki jih srečujejo v svojem vsakdanjem življenju, in ob tem spoznajo, da so tudi sami državljani sveta. Ob tem se pogovarjajo o možnostih za spremembe. Učna enota se večinoma izvaja v majhnih skupinah. Konča se z razpravo celega razreda. V vaji lahko sodeluje od 6 do 30 učencev.

Cilj

• Učenci bodo dobili pogum in navdih za osebno sodelovanje pri iskanju rešitev.
• Učenci se bodo naučili razpravljati o mogočih rešitvah za ekološke in družbene izzive.
• Za učence bo vaja tudi podlaga za nadaljnje zanimanje za probleme, povezane s hrano, in morebitno sodelovanje v dejavnostih, ki bodo prinesle spremembe.

Priprava

• Vsaka majhna skupina iz kompleta laminiranih A5-kartic dobi po 11 {1}kartic{/1} z idejami za ukrepanje.

Izvedba

• Korak 1 Vprašajte učence: »Kaj lahko storim, da bo moja hrana bolj ekološka in pravičnejša za proizvajalce?« Napišite vprašanje na plakat, na diapozitiv v PowerPointu ali na tablo. Učencem dajte 20 sekund časa, da o vprašanju razmislijo sami. Lahko jim tudi predlagate, da pri tem zaprejo oči. Dajte jim še 60 sekund, da s partnerjem izmenjajo mnenja.
• Korak 2 Razdelite učence v 3-5 majhnih skupin po 2-5 oseb. Pojasnite jim, da bo vsaka skupina dobila komplet enajstih kartic. Povejte, da so na devetih karticah že pripravljeni odgovori in da sta dve kartici namenjeni razvrstitvi idej na lestvico (največji vpliv, najmanjši vpliv), dobijo pa tudi dvanajsto, prazno kartico, za svoje lastne ideje. Preberite jim devet kartic, ki že vsebujejo ideje, in naj se v skupinah poenotijo o lestvici kartic. Lestvica naj odraža, kako pozitiven vpliv ima po mnenju učencev v skupini ideja na posamezni kartici: čisto levo (ali čisto zgoraj) je kartica z največjim vplivom, čisto desno ali (čisto spodaj) pa kartica z najmanjšim vplivom. Preostale kartice naj po istem načelu glede na stopnjo vpliva razvrstijo nekje vmes. Vsaki skupini dajte komplet kartic in jo opomnite, da lahko na dvanajsto, prazno kartico, zapišejo lastne ideje. Skupine naj imajo za razvrstitev kartic na razpolago petnajst minut, učitelj pa naj se medtem prepriča, da so učenci vajo razumeli.
• Korak 3 Vsaka skupina naj predstavi svojo lestvico in svoje lastne ideje.

Razprava
(10 min.)

Sledi še razmišljanje o aktivnosti in razprava o predstavljenih lestvicah ter novih idejah. Koliko časa boste temu namenili, je odvisno od vaše presoje in ciljev.

Učencem lahko podate naslednja navodila za razmišljanje o vaji:

• Vsaka skupina naj zapiše potek svojega odločanja in izpostavi posebej soglasne oziroma posebej naporne odločitve.
• Skupaj zberite nova spoznanja, ki ste si jih pridobili s to vajo.
• Pripravite in uskladite povratne informacije o aktivnosti.